Avtor: Prasicek.si
Večina e-poštnih sistemov omogoča pošiljanje sporočil s priponkami, ki skupaj ne presegajo velikosti 25 MB. To velja tudi za Gmail, daleč najbolj priljubljen e-poštni odjemalec na svetu. Čeprav ste morda želeli poslati priponko, ki ne presega omejitve, pa se je pri pošiljanju lahko zataknilo. Lahko se namreč zgodi, da priponka v e-sporočilu zavzame več prostora, kot ga zavzema na računalniku, telefonu ali drugi mobilni napravi.
Primer: Na računalniku imate shranjeno ZIP datoteko v velikosti 23 MB. »Odlično, ravno se bo izšlo«, pomislite, saj veste, da prek svojega e-poštnega odjemalca lahko pošljete do 25 MB podatkov. V e-sporočilo torej dodate priponko, napišete še kratko besedilo in kliknete ’Pošlji’. Kmalu zatem pa prejmete obvestilo, da sporočilo ni bilo poslano, saj presega dovoljeno velikost. Po kratkem raziskovanju ugotovite, da ZIP datoteka v priponki kar naenkrat zavzema več kot 25 MB prostora.
Zakaj je prišlo do razlike v velikosti datotek?
Najprej moramo omeniti, da je tehnologija, povezana z e-pošto, že zelo stara. Pravzaprav gre za eno izmed najstarejših spletnih tehnologij, s katero se je prvotno pošiljalo le tekstovna sporočila. Pošiljanje slik, PDF-jev, MP3 skladb in podobnih datotek prek e-pošte sprva ni bilo mogoče.
Zdaj pa se moramo posvetiti razliki med tekstovnimi in binarnimi podatki. Čeprav se verjetno sliši precej zakomplicirano, razlaga ni tako zahtevna.
Od 0 do 127 in od 0 do 255
Tekstovni podatki: V standardu ASCII (American Standard Code for Information Interchange) so tekstovni podatki zastopani s števili od 0 do 127. Med omenjene podatke spadajo črke angleške abecede, številke in nekateri posebni znaki.
Binarni podatki: Ti so zastopani z vrednostmi od 0 do 255. Tudi bajti (ang. bytes), s katerimi so shranjeni vsi podatki na računalniku, se nahajajo v omenjenem razponu. Zagotovo veste, da so velikosti datotek izražene v bajtih (npr. v KB, MB, GB ali TB).
Besedila so torej tekstovni podatki, medtem ko gre pri večini priponk za binarne podatke. In ker nekateri e-poštni odjemalci in e-poštni strežniki še vedno lahko pošiljajo le tekstovne podatke, se vprašanje postavi kar samo: Kako lahko binarne podatke pošljemo prek e-pošte, kjer je sicer možno le pošiljanje tekstovnih podatkov?
Rešitev: kodiranje podatkov
E-poštni odjemalci omenjeno težavo rešijo tako, da binarne podatke s kodiranjem pretvorijo v tekstovne. Najpogosteje gre za tako imenovano base64 kodiranje. Na ta način se prek e-pošte lahko pošljejo tudi različne priponke.
Zgornja slika prikazuje razliko med vhodnimi podatki (slika) in izhodnimi (tekstovni podatki). Ker sta velikosti vhodnih in izhodnih podatkov, izraženi v bajtih, lahko različni, je to tudi razlog, zakaj priponka v e-poštnem sporočilu lahko zavzame več prostora kot na disku računalnika.
Kolikšna je razlika v velikosti datotek?
Razlika med velikostjo originalne datoteke in velikostjo priponke ni vnaprej določena. Odvisna je od same priponke in načina kodiranja podatkov. Na spletnih forumih lahko zasledimo, da nekateri uporabniki poročajo o 40-odstotnih ali celo večjih odstopanjih.
Tudi sami smo naredili test, in sicer z arhivsko oziroma stisnjeno RAR datoteko, v kateri je bilo shranjenih pet slik. Sporočilo s priponko smo poslali prek spletnega e-poštnega vmesnika Webmail.
Kot lahko vidite, velikost RAR datoteke na računalniku znaša 18,2 MB. Priponka v e-poštnem odjemalcu pa je velika 24 MB. Razlika 5,8 MB pomeni povečanje originalne datoteke za skoraj 32 %.
Ko boste naslednjič želeli poslati e-poštno sporočilo z veliko priponko, ki bo sicer manjša od omejitve e-poštnega odjemalca (običajno 25 MB), vendar sporočilo ne bo dostavljeno, boste vedeli, v čem je trik.
In kaj lahko naredite, če želite prek spleta poslati večjo datoteko, ki je prek e-pošte ne morete? Svetujemo vam, da uporabite katero izmed mnogih namenskih aplikacij, na primer WeTransfer, Google Drive, Dropbox ali kaj podobnega.
