Avtor: Prasicek.si
Ali pogosto prejemate nezaželeno (SPAM) pošto? Z njo se srečuje večina spletnih uporabnikov, s pomočjo metode greylisting pa na učinkovit način zmanjšate prejemanje tovrstne pošte. V nadaljevanju bomo podrobneje opisali omenjeno metodo in njeno delovanje.
Na kakšen način deluje greylisting?
Metoda greylisting začasno zavrne elektronsko sporočilo, ki je poslano z IP naslova, ki pripada neznanemu pošiljatelju. To pomeni, da e-poštni strežnik (ang. Mail transfer agent – MTA) takšnega sporočilo ne dostavi v vaš e-poštni predal.
Sporočilo, ki je bilo zavrnjeno, se v roku nekaj minut še enkrat pošlje in je tudi uspešno dostavljeno. To velja v primeru, da gre za zaupanja vredno sporočilo in je poslano prek e-poštnega strežnika, ki je nastavljen po RFC standardih. RFC standard namreč omogoča, da se nedostavljeno sporočilo čez nekaj časa ponovno pošlje.
Pošiljatelji uspešno dostavljenih sporočil bodo dodani na varni (oz. beli) seznam. To pomeni, da bodo vsa nadaljnja sporočila, poslana iz tega, preverjenega IP naslova, dostavljena brez zakasnitve in ponovnega pošiljanja. Dodatna varnostna funkcija greylisting metode je, da se varni seznam osveži vsakih 30 dni.
Kakšen vpliv ima greylisting na nezaželeno e-pošto?
Večina spletnih napadalcev za pošiljatelje nezaželene pošte uporablja različne aplikacije. Njihov namen je, da v najkrajšem času pošljejo čim več sporočil.
Glavna pomanjkljivost teh aplikacij je v tem, da ne upoštevajo RFC standarda. To pomeni, da je sporočilo poslano samo enkrat, zato ga metoda greylisting uspešno blokira in nezaželeno sporočilo ne pride do prejemnika.
Kako greylisting vpliva na želeno e-pošto?
Poleg učinkovitega blokiranja nezaželene e-pošte pa greylisting lahko na tri načine vpliva tudi na želeno e-pošto.
1. Zakasnitev sporočil
Kot smo že zapisali, je elektronsko sporočilo poslano ponovno, če ni poslano s preverjenega IP-naslova. To velja tudi za sporočilo od preverjenega pošiljatelja, ki še ni na varnem seznamu. Zaradi tega procesa včasih pride do zamude prejetega sporočila, ki v večini primerov traja od 5 minut do ene ure.
2. Neprejeta sporočila
V nekaterih primerih se zgodi, da zaradi greylisting metode ne prejmete elektronskega sporočila od verodostojnega pošiljatelja. Vzrok za to težavo se skriva v tem, da pošiljatelj pošilja pošto prek e-poštnega strežnika, ki ni nastavljen po RFC standardih ali nima ustrezno nastavljenih drugih nastavitev na tem strežniku. V tem primeru vam svetujemo, da obvestite pošiljatelja, da ne prejemate njegovih sporočil.
3. Različni IP naslovi
Nekateri ponudniki e-poštnih storitev pošiljajo sporočila prek več različnih strežnikov. To pomeni, da bo ponovno poslano e-sporočilo poslano z drugega IP naslova kot prvotno, kar lahko pripelje do ene od zgornjih dveh situacij.
Že res, da greylisting v nekaterih primerih vpliva na želeno pošto, a vseeno je ta metoda ena izmed najboljših za zmanjšanje prejemanja nezaželene pošte, zato je njena uporaba vsekakor priporočljiva.
